Kranjski zbornik 2010 je letos zaznamovan z zlatim jubilejem – s polstoletjem svojega izhajanja, ki se je začelo leta 1960 s še danes kulturno in znanstveno markantnim »spominskim zbornikom« 900 let Kranja. Občinska vodstva, župan z vsakokratnim mestnim svetom, so ta zahtevni podvig skrbno nadaljevali in izdajali Kranjski zbornik redno vsako peto leto, tako da je zbirka do zdaj narasla na deset zajetnih, vsebinsko bogatih in lepo opremljenih knjig.   Zbornik je že od začetka zasnovan enciklopedično, to se pravi z udeležbo vseh strok, ki lahko prispevajo nova spoznanja o gorenjski regiji ter njeni metropoli, od prazgodovine do danes. Gre za spoznanja o njunem naravnem okolju in ljudeh, o zgodovini, kulturi, umetnosti, prosveti, športu in še o marsičem drugem. Nekakšen posodobljeni, gorenjski Valvasor, če lahko uporabimo to ugledno primero.

Seveda regionalna tematika nikoli ni samo regionalna, če se vanjo spusti pravi strokovnjak. Saj globinsko gledanje zmeraj posega tudi v nadregionalno in univerzalno, v občečloveško. Pri tem bistveno odločajo sodelavci zbornika in uredništvo. To je bilo praviloma najprej pozorno do raziskovalcev, ki so osebno močneje povezani z regijo, hkrati pa je v svoj načrt pritegnilo tudi vodilne strokovnjake iz drugih slovenskih raziskovalnih ter akademskih središč.
 

Lahko rečemo, da knjižna zbirka Kranjskih zbornikov, z letošnjim vred, s svojo ureditvijo in slikovitostjo tudi širšemu krogu bralstva omogoča zanesljivo odkrivanje in spoznavanje pomembnega dela slovenske zgodovinske in človeške identitete. Prinaša pa tudi tehtna dognanja v celo vrsto naših znanosti – morda še najbolj očitno v arheologijo, zgodovino in umetnostno zgodovino. Pa tudi v mnoga njihova posebna območja.
 

Verjamemo, da si bo ta kronska publikacija mesta Kranja znala utirati pot tudi skozi novi čas.

Prof. dr. Boris Paternu, akademik