Drago Štefe


Jubilejni Kranjski zbornik 2010

 

Kranjski zbornik obeležuje 50-letno tradicijo. V tem času je pomembno prispeval k domoznanstveni zgodovini, raziskovanju preteklih dogodkov in osebnosti, ki so zaznamovali čas, in pomembnih dosežkov sedanjosti.
Vsakih pet let, letos pa že desetič, Kranjski zbornik prinaša poglobljena vsebinska poglavja o preteklosti, politiki, gospodarstvu, stavbnem razvoju in okolju, kulturni podobi mesta, šolstvu, skrbi za zdravje, podobah sedanjosti, športu, pomembnih ljudeh in kroniki dogodkov.

 

Po uvedbi lokalne samouprave se je obseg nekdanje kranjske občine od Naklega do Jezerskega in od Besnice do Cerkelj, ki ga je pokrival Kranjski zbornik, skrčil na novoustanovljeno Mestno občino Kranj od Golnika do Sorškega polja, a v svoji vsebini ohranil mozaik povezanih področij, ki so dediščina preteklosti in temeljna razvojna usmeritev prihodnosti.

 

Tudi jubilejni Kranjski zbornik 2010 prinaša zanimive prispevke eminentnih avtorjev. V poglavju Odstiranje preteklosti so zapisi o obrambnem obzidju Karnija, zaščitnih arheoloških raziskavah zgodnjesrednjeveškega grobišča Lajh v Kranju leta 2007 in nekdanji občini Sv. Jošt - Besnica.


V poglavju Politika in gospodarstvo je opisano delovanje OF v Kranju v letih 1942–1945, mestna občina v zapisnikih občinskega odbora in občinskega sveta 1866–1875, trgovinska dejavnost v Kranju od 19. stoletja do prve svetovne vojne, vzpon in propad tekstilne industrije v Kranju, mozaik preteklosti okraja Kranj 1929–1941, volitve lokalnih oblasti po 2. svetovni vojni, družbenopolitične razmere na območju okraja Kranj med letoma 1945–1962, priseljevanje in zaposlovanje delavcev v Kranju po 2. svetovni vojni ter Savina nova razvojna pot po sklenitvi strateškega partnerstva s koncernom Goodyear v letu 1977.
V poglavju Stavbni razvoj in okolje so opisi meščanskih vil v Kranju na prelomu 19. stoletja, zgodovine naravovarstvenih prizadevanj za ohranitev naravne znamenitosti jezerc na Bobovku, potopljenega savskega kanjona Zarica in grajske vrtno-arhitekturne dediščine na širšem območju Kranja.
V poglavju Kulturna podoba mesta so prispevki o astronomu in matematiku Janezu Jakobu Olbnu, središču Trubarjeve teološke misli, Linhartovem mestu v prebuji individualnega in nacionalnega subjekta, zapuščini pesnika in publicista Blaža Potočnika, tigrovca Vladimirja Gortana, kranjskih leposlovnih tiskih do druge svetovne vojne, pripovedni prozi v Gorenjcu v letih 1934–1941, delovanju kulturnih društev v Kranju po letu 1945, javnih plastikah in figuralnih spomenikih v Mestni občini Kranj, donaciji Ivana Franketa Gorenjskemu muzeju in filmskem dokumentaristu Janku Balantiču.
 

V poglavju Šolske poti sta predstavljena učitelj, čebelar, lovec, sadjar, pisec strokovnih člankov, spominov in urednik časopisa, režiser in igralec Franc Rojina ter zdravnik dr. Karel Petrič in zapis o zadnjih mesecih Prešernovega življenja.
V poglavju Športno mesto je obdelana tematika o športu v Kranju in okolici med svetovnima vojnama. Poglavje Kranjčani doma in po svetu prinaša prispevke o poznanih osebnostih in njihovem delovanju: odličnih rojakih žabniške fare, pisatelju Ivanu Preglju na Gorenjskem, admiralu A. D. Bubnovu, kranjskemu trgovcu in industrialcu Franju Sircu, glasbeniku Petru Liparju, literarnemu zgodovinarju dr. Jožetu Pogačniku in umetnostnemu zgodovinarju dr. Nacetu Šumiju.
V poglavju Kronika je (vse od Kranjskega zbornika 1975) zajet tradicionalni pregled pomembnih gospodarskih, političnih in kulturnih dogodkov zadnje petletke.
Jubilejni Kranjski zbornik 2010 prinaša v zadnjem poglavju Bibliografija pregledni seznam člankov v vseh dosedanjih izdajah.
Kranjski zbornik ima polstoletno tradicijo in uredniški odbor, ki bdi nad uvrstitvijo člankov v domoznanstvene zgodovinske zapise. Marsikateri dogodek je zaradi sistematičnega dela uredniškega odbora ostal ohranjen bodočim generacijam Kranjčanov. Čas vztrajno in neznosno beži. Dogodki in dejanja se vrstijo, prihajajo mlajše generacije, starejše pa odhajajo, zato mnogo ustnih izročil ponikne v pozabo. Na srečo pa je strah pred pozabljanjem močnejši in vliva voljo za zapisovanje, da delo naših prednikov ne potone v popolno pozabo.

 

Zbiranje gradiva nam je bilo v zadovoljstvo, pogovori z občani koristen kažipot. Zavedamo se, da delo iz petletke v petletko raste in prinaša bogato vsebino v novih izdajah Kranjskega zbornika. Dogodki se pozabljajo, zgodovina in značilnosti mesta in vasi se izgubljajo, spomin na naše prednike pa izginja. Vse to kliče zanamce k odgovornosti do občanov in k ohranjanju naših posebnosti.

 

Na koncu gre zahvala vsem piscem besedil v našem zborniku, članom uredniškega odbora za izdajo Kranjskega zbornika 2010 ter Mestni občini Kranj, ki vsa leta omogoča izdajo te zgodovinske publikacije.
Ob izidu kranjskega zbornika 2010 vam želim prijetno branje in odstiranje preteklosti. Ker zgodovina ni nikoli napisana in se nenehno dogaja, je pogled uprt že v prihodnost, oblikovanje uredniškega odbora in tem, ki bodo zaznamovale čez pet let Kranjski zbornik 2015.

 

mag. Drago Štefe
predsednik uredniškega odbora