Dragoceni vir podatkov

Izšla je nova knjiga Kranjskega zbornika, enajsta zapored. Mineva že 55 let zapisovanja kranjske zgodovine, zbiranja podatkov, ki so pogosto objavljeni samo v zborniku. Vsakokratni uredniški odbor se vedno potrudi, da k sodelovanju povabi avtorje, ki so poznavalci posamezne teme, pogosto dolgoletni raziskovalci in priznani kakovostni pisci tudi poljudno znanstvenih besedil. Prizadevamo si namreč, da bi Kranjski zbornik v roke vzelo čim več ljudi, bodisi ker sami raziskujejo neko področje, bodisi ker jih zanima zgodovina Kranja ali kateri od poznanih Kranjčanov ali preprosto, ker želijo čim več vedeti o preteklosti mesta na pomolu ter tostran in onstran Save ter ljudi v njem, pravzaprav o središču Gorenjske.

 

Vsaka nova knjiga Kranjskega zbornika nastaja postopoma in s premislekom. Naj začnem na koncu sestavljanja vsebine in hkrati na začetku same knjige. Ko je bila junija vsebina zbornika takorekoč skoraj nared in na poti v tiskarno, da se postavi za tisk, nas je dohitela zelo dobra novica, ki je pri zbornikih prava redkost. Namreč, da imamo edinstveno priložnost objaviti aktualno, najnovejše odkritje s področja fotografij na steklo, torej iz obdobja kranjskega izumitelja in fotografa Janeza Puharja, čigar 200-letnico rojstva in 150-letnico smrti smo obeležili v letu 2014. Na predlistu objavljamo fotografijo najnovejše najdbe, predstavitev pa naprej v članku, kot pravi avtorica članka Blaženka First, steklenega bisera iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani.

 

Pozorni smo bili na pomembne okrogle obletnice prelomnih dogodkov prejšnjega stoletja, med njimi stoletnice začetka prve svetovne vojne in sedemdesetletnice konca druge svetovne vojne. O prvi svetovni vojni in položaju Kranja v tedanjem obdobju piše raziskovalec in poznavalec Soške fronte mag. Vasja Klavora, o delitvi ozemlja današnje Gorenjske pa dr. Uroš Lipušček, novinar in publicist, ki se je raziskovalno posebej posvetil prvi svetovni vojni na slovenskih tleh. Mag. Viktor Žakelj pa je prispeval uvodno razmišljanje o tem, kakšen nauk nam je dala druga svetovna vojna.

 

Tudi v daljno preteklost smo segli s članki o najnovejših arheoloških odkritjih na območju Kranja, pa tudi o delu kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ob 50-letnici delovanja. Nove zgodbe so prinesle tudi obnove stavbne dediščine v starem Kranju (kompleks gradu Khislstein, nekdanja blagovnica Globus, kjer je sedaj knjižnica). Prav tako posebno kakovost dajejo predstavitve Kranjčanov, ki so pustili pomembno sled v času svojega delovanja in pozitivno izstopali: rodbina Mayr, Vladimir Kavčič, narodni heroj Ivo Slavec – Jokl, spelebiolog Marko Aljančič, znanstvenik in strokovnjak za elektroenergetiko Ivan Oman, slavist Franc Drolc, pesnik Bojan Pisk, glasbenik Peter Lipar, slavistka Marija Žagar, kranjski alpinisti, porodničarji in ginekologi, kulturniki in likovniki.

 

S posameznimi članki se tudi precej približamo novemu tisočletju, še zlasti s pregledom vzpona in zatona velikih industrijskih podjetij v Kranju, širitve mesta z gradnjo večstanovanjskih sosesk v 60-letih prejšnjega stoletja, razvoja srednjega šolstva in lekarništva. Dragocen je tudi pregled gospodarske politike Kranja skozi stoletja in prav tako obrtne dejavnosti med obema vojnama.

 

Štirideset avtorjev je soustvarilo pričujočo knjigo. Prav vsak članek prinaša nove informacije in jih dodaja v zgodovino Mestne občine Kranj. Zahvaljujem se tudi občini in njenemu vodstvu za podporo temu knjižnemu projektu in razumevanje, da je potrebno preteklost tudi zapisati. Da se ne pozabi, da razumemo sedanjost in potegnemo koristi za prihodnost.

 

mag. Drago Štefe

predsednik uredniškega odbora